Ni jasno ali se vsi odpadki iz podskupine 20 03 štejejo za mešane komunalne odpadke. Potrebno bi bilo definirati konkretne odpadke (EWC), da bo nedvoumno. Potrebno je definirati neobdelane mešane komunalne odpadke in obdelane mešane komunalne odpadke. Ni popolnoma jasno, pod katere kode EWC se uvrščajo neobdelani mešani komunalni odpadki in pod katere obdelani mešani komunalni odpadki. Ali se obdelanim mešanim komunalnim odpadkom spremeni klasifikacijska številka in v katerem primeru? V kolikor ni definicij, si vsaka DČ in pa vsak posameznik po svoje razlaga pomen.

Nejasnost je glede potrditve upravljavca (kdaj - v kateri fazi in na kakšen način - s čim to potrdi) ter nejansost glede relacije med količino odpadkov, ki se jih sežge v eni uri in kalorično vrednostjo. Verjetno bi bilo smiselno določiti spodnjo in zgornjo kurilno vrednost glede na količino posameznega odpadnega materiala (npr. za odpadna olja, za odpadno plastiko, ipd.).

170

175280

13 01 10, 13 01 13, 13 02 05, 13 02 08, 13 03 07, 13 03 08, 13 03 10,13 05 06

true

3.008,50

odpadna olja z največ 15% vode, največ 10 mgPCB in PCT na kg olja, ne vsebujejo nevarnih snovi, plamenišče nad 63 stC, kurilna vrednost večja od 30 MJ/kg

false

12 01 05

true

365,68

false

19 12 10

true

2.725,83

nejasno iz predpisov, kaj se šteje pod RDF; ali je to le 19 12 10?

false

20 01 25, 16 01 03, 19 08 05, 20 01 01, 18 02 02 (obdelane živalske maščobe in mesno kostno moko)

true

16.606,91

pod 18 02 02 le za obdelane živalske maščobe in mesno kostno moko, ki nastanejo pri toplotni obdelavi ŽSP KAT 1 v kafileriji skladno z Uredbo 1774/2002

12 01 05, 15 01 01, 02 02 03, 18 02 02 (le za mesno kostno moko)

true

8.934,37

dejansko gre za sosežig le nenevarnih odpadkov, pod 18 02 02 so mesno kostna moka iz kafilerije ŽSP Kat 1 po Uredbi 1774/2002

Za nobeno. Nimamo naprav za sosežig, ki bi sprejemale neobdelane mešane komunalne odpadke, sprejemajo le že ustrezno obdelane.

Velja določilo 31. člena Pravilnika o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 32/00, 53/01, 81/02 in 41/04): Z dovoljenjem za sežiganje se določi: - vrste odpadkov, ki se lahko sežigajo, skladno s klasifikacijskim seznamom odpadkov ali nevarnih odpadkov, - celotna količina sežiganih odpadkov in skupna zmogljivost sežigalnice ali naprave za sosežig, - vsebina in obseg programa obratovalnega monitoringa iz prejšnjega člena, - način preverjanja istovetnosti odpadkov ob prevzemu ter druge pogoje obratovanja, - način predhodne obdelave ostankov sežiganja odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanjem, če je potrebna, in - način predelave ali odstranjevanja ostankov sežiganja odpadkov. Če gre za sežiganje nevarnih odpadkov, se z dovoljenjem iz prejšnjega odstavka določi tudi: - količina nevarnih odpadkov po posameznih vrstah, ki se lahko sežiga, skladno s klasifikacijskim seznamom nevarnih odpadkov, - najmanjši in največji masni pretok nevarnih odpadkov skozi napravo za sežig, - spodnja in zgornja kurilna vrednost odpadkov, in - dovoljena onesnaženost odpadkov s PCB, PCP, kloridi, fluoridi, žveplom, težkimi kovinami ali drugimi snovmi.

Velja določilo 31. člena Pravilnika o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 32/00, 53/01, 81/02 in 41/04) kot je navedeno pod 3.1.1.

some

V poročevalskem obdobju 2006-2008 so veljali naslednji ukrepi Pravilnika o ravnanju z odpadki in Pravilnika o sežiganju odpadkov : • 29. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni lit RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04): Ministrstvo izda dovoljenje iz prvega odstavka 27. člena tega pravilnika osebi, ki med drugim razpolaga s potrebnimi objekti ali napravami za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, za katere je izdano uporabno dovoljenje, ki dokazuje izpolnjenost predpisanih okoljevarstvenih zahtev. • 28. člen Pravilnika o sežiganju odpadkov (uradni list RS, št. 32/00, 53/01, 81/02 in 41/04): Nova ali rekonstruirana nepremična sežigalnica ali naprava za sosežig, za katero je skladno s predpisi treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, mora za pridobitev tega dovoljenja izpolnjevati naslednje pogoje: - emisija snovi in energije v vode, zrak in tla ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti, - postopki in metode sežiganja odpadkov ne smejo povzročati čezmernih obremenitev okolja in negativnih vplivov na krajino,- izpolnjene morajo biti predpisane gradbene in druge tehnične zahteve, - s sežiganjem odpadkov pridobljena toplota mora biti učinkovito uporabljena za soproizvodnjo elektrike in toplote, proizvodnjo pare, daljinsko ogrevanje ali drugače učinkovito uporabljena, - zagotovljeni morajo biti ukrepi za zmanjšanje količine ostankov sežiganja odpadkov in njihove škodljivosti in njihovo predelavo, če to omogoča uporaba najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških, - zagotovljeno mora biti odstranjevanje ostankov sežiganja, ki jih ni možno predelati, skladno s predpisi, - zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred nenadzorovanimi dogodki in za primer ekološke nesreče. Nova nepremična sežigalnica ali naprava za sosežig, za katero skladno s predpisi ni treba pridobiti dovoljenja za poseg v prostor, mora pogoje iz prejšnjega odstavka izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za sežiganje. Za premično sežigalnico ali napravo za sosežig mora upravljavec skladno z zakonom o varstvu okolja pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za varstvo okolja, za uporabo premične naprave. Za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega stavka mora premična sežigalnica ali naprava za sosežig izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena.

Veljajo enaki ukrepi kot pod točko 3.4.

identicalAnnexIV

Skladno z določili 29. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) je bilo možno povečati obseg meritev za parametre tistih snovi, katerih letna emitirana količina presega količine iz Priloge 3 te uredbe.

true

Nadzor osnovnih parametrov kot so usedljive snovi, KPK, BPK5 je predpisan v 5. členu Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS. št. 74/07). Spremljanje ostalih parametrov kot so celotni dušik, klorid, celotni fosfor pa na podlagi 29. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).

To področje urejata Pravilnik o sežiganju odpadkov in Pravilnik o ravnanju z odpadki kot je navedeno spodaj: 23. člen Pravilnika o sežiganju odpadkov: Na območju sežigalnice ali naprave za sosežig in še posebej pri objektih za skladiščenje odpadkov je treba preprečiti vsako izpuščanje snovi v tla, površinske ali podzemne vode, ki ni v skladu s predpisi. 8. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki: Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili: - čezmerno obremenitev voda, zraka, tal; - čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami; - bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin,ali - škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.

23. člen Pravilnika o sežiganju odpadkov določa: Za odpadne padavinske vode in za onesnaženo odpadno vodo, ki nastane zaradi razlitja ali pri gašenju požara, je treba v sežigalnici zagotoviti lahko dostopne in dovolj velike zbiralnike, kjer je pred odvajanjem v vode možno preverjati vsebnost škodljivih snovi v teh odpadnih vodah in jih po potrebi obdelati.

24. člen Pravilnika o sežiganju odpadkov določa: V sežigalnici ali napravi za sosežig je treba nastajanje ostankov sežiganja odpadkov in njihovo škodljivost zmanjšati na najmanjšo možno mero. Ostanke sežiganja odpadkov je treba v sežigalnici ali napravi za sosežig ali izven nje skladno s predpisi predelati, če to omogoča uporaba najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških.

true

8. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov določa: Koncentracije snovi v zgorevalnih plinih se določajo na prostornino suhega zgorevalnega plina pri normnih pogojih, to je pri temperaturi 273 K in zračnem tlaku 101,3 kPa. Za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih sežigalnice sta določeni naslednji računski vsebnosti kisika: - 11 volumenskih % v suhem odpadnem plinu in - 3 volumenske % v suhem odpadnem plinu, če se sežigajo samo odpadna olja, določena v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadnimi olji. Računska vsebnost kisika za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih naprave za sosežig se izračuna po postopku, določenem v prilogi 3 te uredbe. Če se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, lahko ministrstvo na podlagi predloženih podatkov o tehnični opremi in tehnoloških lastnostih naprav za sežig in poročila o prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak določi drugačno računsko vsebnost kisika, kot je določena v prejšnjih dveh odstavkih.

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03) : 22. člen: O trajnih meritvah mora njihov izvajalec za vsako koledarsko leto izdelati letno poročilo. O vsakokratnih občasnih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo. Poročilo iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz zadnje alinee nadomesti na podlagi rezultatov meritev ocenjena obremenitev okolja za obdobje, za katerega velja poročilo. Poročilo iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, predložiti ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto, če gre za trajne meritve, ali v 90 dneh po izteku obdobja, ki je predpisano za izvedbo občasnih meritev, če gre za občasne meritve. 24. člen Pri trajnih meritvah mora zavezanec zagotoviti izdelovanje dnevnega poročila, iz katerega morajo biti razvidni: – čas in način obratovanja vira onesnaževanja, – vrednotenje polurnih povprečnih vrednosti, – dnevna razpoložljivost izmerjenih vrednosti, izražena v odstotkih, – dnevna povprečna vrednost za koncentracije snovi. Zavezanec mora hraniti poročila iz prejšnjega odstavka najmanj dve leti. Obliko dnevnega poročila za trajne meritve predpiše minister, pristojen za varstvo okolja. Oblika je predpisana z Odredbo o obliki poročil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, št. 72/2000).

10. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov določa: Polurne povprečne vrednosti in 10-minutne povprečne vrednosti se določajo iz vrednosti koncentracij, izmerjenih v dejanskem času sežiganja ali sosežiganja odpadkov, tako da se izključi čas zagona in zaustavitve sežiga, če se v tem času odpadki ne sežigajo. Pred določanjem vrednosti iz prejšnjega odstavka se od izmerjenih povprečnih vrednosti odšteje vrednost natančnosti merjenja, določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Dnevne povprečne vrednosti se določajo iz veljavnih povprečnih vrednosti, izračunanih na način iz prejšnjih odstavkov. Dnevna povprečna vrednost velja, če se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževalnih del na merilnem sistemu za izvajanje trajnih meritev ne zavrže več kot pet polurnih povprečnih vrednosti. Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko na leto zavrže največ deset dnevnih povprečnih vrednosti. Povprečne vrednosti koncentracij snovi iz 3. in 4. točke priloge 2 te uredbe v predpisanem času vzorčenja in povprečne vrednosti v primeru občasnih meritev plinastih anorganskih spojin fluora (v nadaljnjem besedilu: HF), plinastih anorganskih spojin klora (v nadaljnjem besedilu: HCl) in SO2 iz 19. in 20. člena te uredbe se določajo na način, določen v programu obratovalnega monitoringa iz 22. člena te uredbe.

21., 22. in 23. čl. Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07) določajo: 21. člen (poročilo o opravljenih občasnih in trajnih meritvah) (1) O opravljenih občasnih ali trajnih meritvah mora pooblaščeni izvajalec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo. (2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz 10. točke drugega odstavka prejšnjega člena nadomesti izračun letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode ali izračun letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo in podatke o trajnih meritvah, če so predpisane. (3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec na obrazcih, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh, pisno in v elektronski obliki poslati ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto. 22. člen (dostop do poročil) Poročilo iz 20. in 21. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let in njegovo kopijo poslati na ministrstvo na njegovo zahtevo. 23. člen (pooblastilo za izvajanje monitoringa) (1) Oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo). (2) S pooblastilom se pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa v obsegu, določenem v 4. členu tega pravilnika in za izdelavo strokovne ocene vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo. (3) Ministrstvo podeli pooblastilo v obsegu, za katerega oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa.

Glede emisij snovi v vode 11. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadko določa: Sežigalnica ali naprava za sosežig čezmerno obremenjuje okolje z emisijo snovi v zrak, če: (a) – najmanj ena od dnevnih povprečnih vrednosti presega katero koli mejno vrednost iz 1. točke priloge 2 te uredbe pri sežigu ali iz priloge 3 te uredbe pri sosežigu odpadkov, ali – več kot 3% dnevnih povprečnih vrednosti v obdobju koledarskega leta presega mejno vrednost iz prve alinee 5. točke priloge 2 te uredbe; (b) – najmanj ena od polurnih povprečnih vrednosti v obdobju koledarskega leta presega katero koli mejno vrednost iz stolpca A v 2. točki priloge 2 te uredbe ali več kot 3% polurnih povprečnih vrednosti v obdobju koledarskega leta presega katero koli mejno vrednost iz stolpca B v 2. točki priloge 2 te uredbe; (c) – najmanj ena od povprečnih vrednosti v predpisanem času vzorčenja presega mejne vrednosti za težke kovine ter dioksine in furane iz 3. in 4. točke priloge 2 te uredbe pri sežigu ali iz priloge 3 te uredbe pri sosežigu odpadkov; (d) – niso izpolnjene zahteve iz druge alinee 5. točke priloge 2 te uredbe pri sežigu ali iz priloge 3 te uredbe pri sosežigu odpadkov. Glede emisij v vode 10. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice odpadkov in pri sosežigu odpadkov določa: Sežigalnica ali naprava za sosežig čezmerno obremenjuje okolje z emisijo snovi v vode iz naprav za čiščenja odpadnih plinov, če: – je najmanj ena od povprečnih dnevnih vrednosti pH izven intervala od 6,5 do 9,0, – je najmanj ena od povprečnih dnevnih vrednosti temperature večja od 35 °C, – najmanj ena od izmerjenih vrednosti neraztopljivih snovi v odpadni vodi presega 45 mg/l, – več kot 5% izmerjenih vrednosti neraztopljivih snovi v odpadni vodi presega 30 mg/l, – najmanj ena od izmerjenih koncentracij anorganskih parametrov, iz priloge 2 te uredbe, presega predpisano mejno vrednost, – najmanj ena od izmerjenih koncentracij policikličnih aromatskih ogljikovodikov presega mejno vrednost iz priloge 2 te uredbe, ali – najmanj ena od izmerjenih koncentracij furanov in dioksinov v obdobju koledarskega leta presega mejno vrednost iz priloge 2 te uredbe.

identical

Smernice so podane v 10. členu Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 50/01, 56/02, 84/02 in 41/04) : Polurne povprečne vrednosti in 10-minutne povprečne vrednosti se določajo iz vrednosti koncentracij, izmerjenih v dejanskem času sežiganja ali sosežiganja odpadkov, tako da se izključi čas zagona in zaustavitve sežiga, če se v tem času odpadki ne sežigajo. Pred določanjem vrednosti iz prejšnjega odstavka se od izmerjenih povprečnih vrednosti odšteje vrednost natančnosti merjenja, določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Dnevne povprečne vrednosti se določajo iz veljavnih povprečnih vrednosti, izračunanih na način iz prejšnjih odstavkov. Dnevna povprečna vrednost velja, če se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževalnih del na merilnem sistemu za izvajanje trajnih meritev ne zavrže več kot pet polurnih povprečnih vrednosti. Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko na leto zavrže največ deset dnevnih povprečnih vrednosti. Povprečne vrednosti koncentracij snovi iz 3. in 4. točke priloge 2 te uredbe v predpisanem času vzorčenja in povprečne vrednosti v primeru občasnih meritev plinastih anorganskih spojin fluora (v nadaljnjem besedilu: HF), plinastih anorganskih spojin klora (v nadaljnjem besedilu: HCl) in SO2 iz 19. in 20. člena te uredbe se določajo na način, določen v programu obratovalnega monitoringa iz 22. člena te uredbe. Odredba o obliki poročil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, št. 72/2000): Dnevno poročilo o trajnih meritvah emisije snovi v zrak (5. člen), Letno poročilo o trajnih meritvah emisije snovi v zrak (6. člen)

23. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov določa: Če upravljalec na podlagi meritev ugotovi, da sežigalnica ali naprava za sosežig z emisijo snovi v zrak čezmerno onesnažuje okolje, mora o tem takoj obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja. Upravljalec mora v primeru okvare sežigalnice ali naprave za sosežig takoj ko je to mogoče omejiti ali ustaviti sežiganje ali sosežiganje odpadkov, ponovno pa lahko z njim v celotnem obsegu začne, ko so zagotovljeni vsi predpisani obratovalni in drugi pogoji. 13. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice odpadkov in pri sosežigu odpadkov določa: Če upravljalec na podlagi meritev ugotovi, da sežigalnica ali naprava za sosežig z emisijo snovi v vode iz naprav za čiščenja odpadnih plinov čezmerno onesnažuje okolje, mora o tem takoj obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.

Sodelovanje javnosti je zagotovljeno, če gre za IPPC objekt. V tem primeru je sodelovanje javnosti opredeljeno z Zakonom o varstvu okolja. 71. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04): (sodelovanje javnosti) (1) Ministrstvo mora v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ali za njegovo spremembo po uradni dolžnosti iz 1.točke prvega odstavka 78. člena tega zakona javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za pridobitev dovoljenja in osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju ter omogočiti izražanje mnenj in dajanje pripomb. (2) Ministrstvo z javnim naznanilom na krajevno običajen način, v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo celotno območje države, obvesti javnost zlasti o: 1. organu, ki bo izdal okoljevarstveno dovoljenje, posredoval zahtevane podatke o nameravanem posegu v okolje in sprejemal mnenja in pripombe, 2. obsegu vplivnega območja iz drugega odstavka 70. člena tega zakona, 3. kraju, kjer je mogoč vpogled v vlogo in osnutek odločitve iz prejšnjega odstavka, 4. sodelovanju države članice v primeru iz četrtega odstavka tega člena in 5. načinu izražanja mnenj in dajanja pripomb. (3) Rok, v katerem ima javnost pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb, je lahko 30 dni in se ne šteje v rok za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. (4) Za napravo, ki bi lahko pomembno vplivala na okolje v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo določbe 59. člena tega zakona, za napravo na ozemlju države članice, ki bi lahko pomembno vplivala na okolje v Republiki Sloveniji pa določbe 60. člena tega zakona.

true

false

true

false

Letno poročanje ureja več predpisov. Glede odpadkov urejata Pravilnik o sežiganju in Pravilnik o ravnanju z odpadki in sicer: 25. člen Pravilnika o sežiganju odpadkov (Uradni list RS št. 32/00, 53/01, 81/02 in 41/04): Upravljalec mora zaradi ugotovitve fizikalnih in kemičnih ter nevarnih lastnosti ostankov sežiganja odpadkov pred določitvijo načina predelave ali odstranjevanja iz prvega odstavka prejšnjega člena zagotoviti izvedbo potrebnih analiz deleža topnih spojin v njih, zlasti tistih, v katerih so vezane težke kovine. Izvedbo analiz iz prejšnjega odstavka je treba vpisovati v obratovalni dnevnik, rezultate opravljenih analiz pa mora upravljalec dostaviti ministrstvu kot prilogo k predpisanemu poročilu o odstranjevanju odpadkov za preteklo koledarsko leto. 33. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04): Predelovalec, ki predeluje odpadke drugih imetnikov, in odstranjevalec morata ministrstvu najkasneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto dostaviti poročilo o prevzetih odpadkih drugih imetnikov in njihovi predelavi ali odstranjevanju, ki vsebuje podatke o: - nazivu, naslovu, dejavnosti, šifri dejavnosti in matični številki predelovalca ali odstranjevalca, - vrsti in količini odpadkov drugih imetnikov, prevzetih v preteklem koledarskem letu v Sloveniji ali iz tujine, - vrsti in količini začasno skladiščenih prevzetih odpadkov in - vrsti in količini v preteklem koledarskem letu predelanih ali odstranjenih odpadkov glede na način predelave ali odstranjevanja. Poročilo iz prejšnjega odstavka predelovalec ali odstranjevalec dostavi na obrazcu, katerega vsebina je razvidna iz priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, 74/2007) določa poročanje o opravljenih občasnih in trajnih meritvah v 21. in 22. členu: 21. člen (1) O opravljenih občasnih ali trajnih meritvah mora pooblaščeni izvajalec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo. (2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz 10. točke drugega odstavka prejšnjega člena nadomesti izračun letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode ali izračun letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo in podatke o trajnih meritvah, če so predpisane. (3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec na obrazcih, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh, pisno in v elektronski obliki poslati ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto. 22. člen (dostop do poročil) Poročilo iz 20. in 21. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let in njegovo kopijo poslati na ministrstvo na njegovo zahtevo. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03) je v 22. členu predpisoval poročanje in v 24. členu izdelovanje poročila o trajnih meritvah ter njegovo hranjenje. 22. člen O trajnih meritvah mora njihov izvajalec za vsako koledarsko leto izdelati letno poročilo. O vsakokratnih občasnih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo. Poročilo iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz zadnje alinee nadomesti na podlagi rezultatov meritev ocenjena obremenitev okolja za obdobje, za katerega velja poročilo. Poročilo iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, predložiti ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto, če gre za trajne meritve, ali v 90 dneh po izteku obdobja, ki je predpisano za izvedbo občasnih meritev, če gre za občasne meritve. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za meritve na mali kurilni napravi. 23. člen Izvajalec mora izdelati poročilo o opravljenih prvih ali občasnih meritvah na mali kurilni napravi v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za okolje. Izvajalec iz prejšnjega odstavka mora izdelati letno poročilo o vseh opravljenih meritvah pri zavezancih v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, in ga dostaviti ministrstvu do 31. marca za preteklo koledarsko leto. Nov predpis to je Uredba o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 68/2008) pa v 17. členu zahteva letno poročilo o delovanju in spremljanju naprave za sosežig ali sežigalnice: Upravljavec naprave za sosežig ali sežigalnice mora zagotoviti, da je javnosti dostopno letno poročilo o delovanju in spremljanju naprave za sosežig ali sežigalnice. Letno poročilo je sestavljeno iz štirih poročil, in sicer iz poročil o: 1. obdelavi odpadkov s sežiganjem ali sosežiganjem v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, 2. emisiji snovi v zrak v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje, 3. emisiji snovi v vode v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje, 4. analizi deleža topnih spojin v ostankih sežiga, zlasti tistih, v katerih so vezane težke kovine.

true

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/s%c4%91ezig.pdf

To urejajo trije predpisi in sicer Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice in pri sosežigu odpadkov in Uredba o sežiganju odpadkov. 24. in 25. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 50/01, 56/02, 84/02 in 41/04) določata: 24. člen: Ministrstvo v dovoljenju za sežiganje določi tudi najdaljši dovoljeni čas, v katerem lahko ob tehnično neizogibnih ustavitvah ali motnjah v delovanju čistilnih naprav ali merilnih naprav sežigalnica ali naprava za sosežig začasno čezmerno obremenjuje okolje z emisijo tistih snovi v zrak, za katere so predpisane mejne vrednosti. 25. člen: Če sežigalnica ali naprava za sosežig ali posamezna sežigalna linija iz kakršnih koli razlogov z emisijo snovi v zrak čezmerno obremenjuje okolje, lahko upravljalec v takšnih pogojih sežiga ali sosežig odpadke neprekinjeno največ 4 ure, v posameznem koledarskem letu pa skupno največ 60 ur. Čas 60 ur iz prejšnjega odstavka velja za sežigalne linije, ki so vezane na skupno napravo za čiščenje odpadnih plinov. Sežigalnica v nobenem primeru ne sme obratovati tako, da: - so presežene predpisane mejne vrednosti za ogljikov monoksid, - so presežene predpisane mejne vrednosti za skupni organski ogljik, - polurna povprečna vrednost skupnega prahu presega 150 mg/m3 in - niso izpolnjeni obratovalni pogoji, določeni v 12., 13. in 14. členu te uredbe. 14. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št.51/01, 56/02, 84/02, 41/04 in 46/04) določa: Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v dovoljenju za sežiganje določi tudi najdaljši dovoljeni čas, v katerem lahko ob tehnično neizogibnih ustavitvah ali motnjah v delovanju čistilne naprave za odpadne vode ali merilnih naprav sežigalnica ali naprava za sosežig začasno čezmerno obremenjuje okolje z emisijo tistih snovi pri odvajanju odpadne vode, za katere so predpisane mejne vrednosti. 18. člen Uredbe o sežiganju odpadkov ( Uradni list RS, št. 68/08) določa naslednje ukrepe ob okvarah: (1) Upravljavec naprave za sosežig ali sežigalnice mora zagotoviti, da ob okvarah naprave za sosežig ali sežigalnice ali ob tehnično neizogibnih ustavitvah ali motnjah v delovanju čistilnih ali merilnih naprav ni presežen čas, določen v okoljevarstvenem dovoljenju, v katerem koncentracije nadzorovanih snovi v izpustih v zrak in očiščeni odpadni vodi lahko presegajo mejne vrednosti emisije. (2) Upravljavec naprave za sosežig ali sežigalnice mora ob okvari naprave za sosežig ali sežigalnice, takoj ko je mogoče, zmanjšati ali ustaviti njeno obratovanje do takrat, ko lahko ponovno zagotovi njeno normalno obratovanje. (3) Upravljavec naprave za sosežig ali sežigalnice mora ob okvari iz prvega odstavka tega člena in o izvedenih ukrepih za ponovno zagotovitev normalnega obratovanja naprave za sosežig ali sežigalnice obvestiti pristojnega inšpektorja.

Že navedeno pod 5.1.: 60 ur v koledarskem letu

Nimamo predlogov.

infektivni odpadki iz zdravstvene dejavnosti ali podobni odpadki

Določeno v 18. členu Pravilnika o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 32/00, 53/01, 81/02 in 41/04)

(proizvodna zmogljivost je klinkerja je 112,5 t/h) zmogljivost naprave za sosežig 108.960 t odpadkov na leto, ocena 13,62 t/h

existing

Odobreno je odstopanje za celotnih organske snovi v odpadnih plinih, saj le te ne izhajajo zaradi sosežiga odpadkov. Organske snovi se sproščajo v fazi segrevanja laporne moke v toplotnem izmenjevalniku in so posledica nastanka TOC zaradi vstopne surovine in narave tehnološkega procesa ob uporabi običajnih goriv.

toc

mgNm3

max

coInicinerator

existing

benzen

mg/m3

hhav

Benzen lahko nastaja zaradi uporabe petrolkoksa v peči za pridobivanje klinkerja ter tudi zaradi prisotnosti organskih spojin v surovinski mešanici. Skladno z določili Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03) se v obseg vključi snovi, za katere se ugotovi, da lahko presegajo mejni masni pretok.

discontinuously

yearly

coInicinerator

existing

amoniak

mg/m3

hhav

Amoniak lahko nastaja pri procesu proizvodnje klinkerja v peči zaradi procesnih pogojev in prisotnosti dušikovih spojin v surovini in gorivih. Skladno z določili Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03) se v obseg vključi snovi, za katere se ugotovi, da lahko presegajo mejni masni pretok.

discontinuously

yearly

coInicinerator

existing

PAH

mg/m3

hhav

PAH lahko nastaja zaradi uporabe petrolkoksa v peči za pridobivanje klinkerja. Skladno z določili Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03) se v obseg vključi snovi, za katere se ugotovi, da lahko presegajo mejni masni pretok.

discontinuously

yearly

usedljive snovi

incinerator

existing

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

amonijev dušik

incinerator

existing

200

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

cianid prosti

incinerator

existing

0,1

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

fluorid

incinerator

existing

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

sulfat

incinerator

existing

300

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

sulfid

incinerator

existing

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

sulfit

incinerator

existing

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

AOX

incinerator

existing

0,5

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

fenoli

incinerator

existing

mgl

dav

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07) kot je navedeno zgoraj.

PAH

incinerator

existing

0,1

mgl

dav

5. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice odpadkov in pri sosežgu odpadkov (Uradni list RS št. 51/01, 56/02, 84/02, 41/04, 46/04) določa: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Mejna vrednost za PAH je torej definirana v Prilogi 2 te uredbe.

new

10-30days

velja za IPPC naprave

updated

10-30days

velja za IPPC naprave

3-4Hours

40-60Hours